Naglušnost

Med najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti sodita hrup in staranje.

Eden od šestih odraslih oseb (16% Evropejcev) ima tolikšno stopnjo naglušnosti, da je že motena komunikacija v vsakodnevnem življenju.

V večini primerov je izguba sluha okvara, ki se razvija počasi – včasih več let. Žal se tega, kako pomembno je slišati, zavemo šele takrat, ko težave s sluhom začnejo ovirati naš vsakdanjik.

Naglušnost – slaboslišnost oz. izguba sluha je zelo pogosta težava. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha. Zaradi negativnih vplivov hrupa število še narašča. Daljša izpostavljenost glasnemu hrupu na delovnem mestu ali doma ima lahko za posledico izgubo sluha, ki je pogostejša tudi pri nižji starosti.

 

Okvara sluha vpliva na sporazumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter zmanjšuje kakovost življenja.

Rezultati študij Nemške zveze za spodbujanje dobrega sluha (FGH) so pokazali, da se samo okoli 30 odstotkov ljudi z okvaro sluha tega zaveda in priznava, da ima težave. Skoraj 71 odstotkov v raziskavo vključenih ljudi, pri katerih so potrdili okvaro sluha, ni želelo priznati tega dejstva. Verjetno tudi zato, ker mislijo, da ljudje tiste, ki nosijo slušne aparate, hitro povežejo s slabotnostjo, starostjo in manjšo inteligenco. Seveda temu v sedanjem času ni tako in se motijo. Veliko jih odlaša, vse dokler izguba sluha ne začne bistveno slabšati kakovosti njihovega življenja. Posledice samozanikanja naglušnosti in neuporabe slušnega aparata so lahko številne, nekatere tudi zelo resne: od občutka, da se jim godi krivica, do povečane osamelosti, nezaupanja in depresije.

Naša sposobnost zaznavanja zvoka torej močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Iz tega razloga naglušnost spremljajo tudi socialne in čustvene spremembe. Ne odrecite se vsemu lepemu, kar prinaša sluh!

Okvara sluha lahko nastane kjerkoli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje. Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Slušni aparati so moderni tehnični pripomočki, ki naglušnim omogočajo kvalitetno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju – celo pri težjih okvarah sluha.

Večini uporabnikov slušnih aparatov se izboljša socialno življenje. Uporaba slušnih aparatov je povezana z zmanjšanjem jeze, frustracij, paranoje in splošnim izboljšanjem čustvene stabilnosti.

 

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj se pojavi postopno. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Ti se pogosto zavejo, kako slabo so slišali, šele po prejemu slušnega aparata in obžalujejo, da se za pripomoček niso odločili že prej.
Znaki za izgubo sluha lahko vključujejo:

  • Pri pogovoru večkrat krivite druge, da govorijo tiho, saj ne slišite, kaj vam govorijo. Večkrat jih morate prositi, da ponovijo izgovorjeno.
  • Velikokrat se zgodi, da ne razumete pogovora ali pa ga razumete drugače kot ostali. Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Osebe s slušno prizadetostjo lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo.
  • Vaši bližnji vas večkrat opozorijo, da utišajte TV sprejemnik, vi pa menite, da je da je ta primerno glasen, čeprav je za vse druge preglasen.
  • Večkrat spreminjate zvok slušalke in zvonjenja na telefonu, ker ne slišite zvonjenja telefona ali pa slabo slišite sogovornika med pogovorom.
  • V ušesih, piska, žvižga ali šumi. Tinitus – šumenje v ušesih, je v zadnjem času postal zelo pogosta težava s sluhom.
  • Imate občasne motnje ravnotežja. Tudi ravnotežje je povezano s sluhom. Občasne motnje ravnotežja, ki postajajo vse pogostejše, so nedvomno znak, ki zahtevajo obravnavo pri zdravniku specialistu ORL.

Ob vsaki motnji, ki se vam zdi neobičajna, čeprav ni zelo huda, je smiselno, da obiščete zdravnika.